liam mcintyre's apartment

Naslov sporočila: Re: liam mcintyre's apartment Čet Sep 20, 2012 7:21 am

DOES HE KNOW WHAT I DO?
YOU'LL PASS THIS ON, WON'T YOU?

tag, the lover, liam mcintyre
------------------------------------------------------------------------

jutranja izmena se mu je zdela še hujša kot večerna. po eni strani se je zahvaljeval bogu, da zjutraj v lokal niso prihajali nobeni znanci iz časov njegovega šolanja na tukajšnji srednji, po drugi strani pa je sovražil starke, ki so malomeščansko zasedale tiste mizice zunaj in svoje cucke hranile z lastno kavo. kako ogabno. ura je bila torej okrog četrte, ko je končno snel predpasnik, se odpravil domov, pozdravil babico in se nato, kolikor hitro je le šlo, odpravil proti liamovemu stanovanju. komaj je čakal, da se reši vseh vsakodnevnih tegob, četudi je bilo med njima še kako čudno, odkar mu je liam zaupal veliko novico glede.. no ja, njegove prave narave. ni vedel točno, kako je pričakoval njegov svetlolasi ljubimec, da bo dean to novico sprejel, a obema se je na obrazu vsakič, ko sta se dobila, videlo, da je nekaj narobe. hotel je popraviti situacijo, zato se je na poti proti stanovanju odločil, da se bo ustavil v trgovini in nakupil nekaj sranja za kuho ter morda spravil skupaj užiten obrok. kolikor hitro je le šlo je opravil nakup in v papirnato vrečo natlačil zelenjave, belega piščančjega mesa, buteljko belega vina pa je spravil kar pod roko, ker ga je bilo strah, da bi se ta prekleti papir sredi njegove poti do liama preprosto strgal pod njegovimi rokami.

liamovo stanovanje se je nahajalo v enem izmed manjših blokov in je bilo od hiše njegove babice oddaljeno kakšnih petnajst minut hoje. pozvonil je pri zunanjem zvoncu, odgovora pa ni dobil. pozvonil je še enkrat, znova brez odziva. zavzdihnil je, odložil nakupe na tla in pobrskal po žepih. s seboj je kakopak vedno nosil njegov ključ, kar tako, za vsak slučaj, a tokrat je res pričakoval, da bo njegov fant doma. kakorkoli že, očitno je imel samo še en razlog, da se je tisti narobe obrnjeni nasmeh na njegovem obrazu samo še podaljšal. odklenil je zunanja vrata, znova vse stvari nagrabil v roke in se povzpel po stopnicah do drugega nadstropja, kjer se je nahajalo stanovanje. tudi tukaj je pozvonil po hišnem zvoncu, za vsak slučaj, če bi bil liam morda vendarle doma. odziva spet ni dobil, zato je stvari znova odložil iz rok, odklenil vhodna vrata in se z živili pomaknil v notranjost. način, na katerega je liam preuredil to luknjo, mu je bil izredno všeč. prostor je bil izredno topel - in sam je še kako rad preživljal čas tukaj.

"si doma?" je še enkrat zaklical ob vhodu, čeprav je bilo precej očitno, da liama ni v stanovanju. odkorakal je naravnost proti kuhinji, odložil zadeve in samemu sebi povedal: "očitno te ni." sprehodil se je po stanovanju, znova - kar tako, za vsak slučaj - in ko je bil končno prepričan, da liama preprosto ni, se je vrnil v kuhinjo in pričel živila, ki jih je nakupil, spravljati na kup, da bi se lahko lotil priprave hrane. navsezadnje je moral svetlolasec slej ali prej priti, kajne? kuhinjsko okno je odprl na škarjice, si prižgal cigaret in pričel rezati zelenjavo. ker je bilo vzdušje enostavno preveč žalostno, je segel po radiju in ga prižgal. dive osemdesetih; nikdar ni govoril o tem, a dejstvo je bilo, da jih je naravnost oboževal. ob pesmih si je pričel tiho pomrmravati in nenadoma življenje več ni bilo tako zelo bedno. urejeno zelenjavo je vrgel v ponev in jo pričel pražiti na nizkem ognju, drugo ponev pa je napolnil z mesom in jo prav tako pristavil na ognju. nekako odsotno je zrl v hrano, ki je počasi spreminjala barvo, ob tem pa kadil že bog ve kateri cigaret. glasba v njegovi glavi je nenadoma postajala vse tišja - nadomestila jo je delna skrb in delna nejevolja. pizda, kot da ima pomembne opravke. on, dean, ja, on jih je že imel, preživljal je staro kroto. kaj pa je delal liam? nič! najbrž je izživljal svoje novo odkrite moči ali kaj podobnega. pizda.

obrnil je meso, ugasnil radio, prižgal novi cigaret in se pričel zabavati z mislijo, da bo njegova hrana morda delila okus prekajenega, glede na to, da je ob njej tako veselo kadil. končno je zaslišal, kako so se vhodna vrata stanovanja odprla; sploh mu ni bilo treba premišljevati, jasno je bilo, kdo je stopil skoznje. "končno! si se vendarle odločil, da se boš vrnil domov?" je zaklical in znižal ogenj, na katerem se je peklo meso, na minimum, nato pa zapustil kuhinjo in se na hodniku iz oči v oči srečal z liamom. izgledal je fenomenalno, kot - vedno. pizda, najraje bi ga v tistem trenutku podrl na tla, ga udaril po obrazu, nato pa slekel in.. "kosilo delam," je zamrmral, se zasukal in se vrnil v kuhinjo v iskrenem upanju, da mu bo liam sledil in da bo z njegovim delom vsaj zadovoljen.

Naslov sporočila: Re: liam mcintyre's apartment Pet Sep 21, 2012 12:24 am

tagged: the hottest dean! love3

words: 902
listening: abba songs
notes: gwah, lame post. oh and bathroom looks like this :3

glava je bila zatlačena med tono mehkih bombažnih vzglavnikov razmetanih po postelji. bela posteljnina, porisana z drobnimi črnimi cvetovi, je bila ovita okoli njegovega telesa. roka je ležerno visela čez rob postelje, s premikanjem prstov pa je dajal vedeti, da je ob tako čemernemu vremenu še kako prebujen. na žalost ga tokrat ni prebudilo ptičje petje, pač pa težke kaplje dežja, ki so se valile po steklu okna navzdol. nekaj časa je lenobno počival v topli zakonski postelji, katere posteljnina je imela vonj po deanu. pizda takih dni, ko je lahko normalno prespal pri njemu je bilo malo, pa vseeno je od tega odnesel vsaj čudovit moški parfum, ki ga je uporabljal. če to ni bilo čudovito… iz postelje se je premaknil šele po dobri uri, ko je budilka že šestič glasno hrulila v njegovo uho. z roko je zamahnil proti mali napravici, da je krepko odletela na mehko belo preprogo ob njegovi postelji. popolnoma gol se je zmotal izpod toplega zavetja, ter se odpravil proti kopalnici tik ob sobi. vrata so bila sedaj porisana z mornarsko modro barvo, seveda po kakem mesecu ko si je končno vzel čas in uredil svoj brlog. po pravici povedano niti ni izpadlo tako zelo grozno. z garaškim delom v eni izmed skladišč je zaslužil dosti denarja, da je v kopanico namestil novo straniščno školjko, celo ogledalo in kopalno kad. malo razvajanja pač ni škodilo, je pa res da je sedaj v kadi preživel skoraj dvakrat več kot sicer. odprl je pipo, da je v kad stekla voda in s čepom zamašil odtočno luknjo. zazrl se je v osebo v ogledalu in si razmršil poležane lase, ki so se kopičile v majhne čopke. ko je bila kad že dokončno napolnjena z vodo je zaprl pipo in vanj stresel nekaj milnice z vonjem kamilice. z roko se je oprijel robu in počasi zlezel v prijetno kopel, ki je kar klicala sama po sebi. ko je tako že udobno ležal v njej z daljincem na majhni mizici ob kadi, vklopil radio da so se po prostoru zazibali počasni ritmi francoske glasbe. zaprl je oči in za nekaj dolgih minut tako ostal. po tretjem komadu si je vendarle zmočil lase in se potopil v – z mehurčki narejen oblak milnice in pod vodo ostal petnajst sekund. ko je potapljanje ponovil še tretjič, je iz naslonjača potegnil brisačo in stopil iz kopeli.

nase je navlekel karirasto srajco in rokava zavihal na tri četrt, nato je oblekel še strgane jeanske ter si lase posušil kolikor hitro je bilo mogoče. nekaj časa je posedal pred majhnim tv ekranom, nato pa se prestavil h knjigi williama shakespeara. čeprav je komedijo zmešnjav bral že najverjetneje stotič je bil občutek prav tak kot bi bilo če bi jo bral prvič. pri devetdeseti strani ga je vranje popolnoma minilo in zdolgočaseno se je oblekel v toplo jakno. čeprav ni kazalo, da bi se vreme kaj izboljšalo se je kljub vsemu trmasto odpravil ven z enim ciljem v glavi – pogovoriti se z deanom. minilo je že nekaj dni odkar sta zadnjič govorila čeprav ni bil edini razlog izogibanje, pač pa sta oba delala. mogoče se mu je na nek način celo smilil, kajti njegovo življenje je bilo za malenkost težje kot liamovo. skrbeti za bolno babico pač ni bilo nekaj povsem normalnega, sploh pa ne po tem ko je vedel kako zelo jo dean sovraži. zagotovo bi bila stvar veliko lažja, če bi stara ženica umrla in mnogim olajšala življenje. sedel je na kolo in se odpeljal na stičišče dveh cest, kjer se je nahajala njuna hiša. ura je bila nekaj čez tri popoldne, ko se je znašel pred dvonadstropno hišico z belim ometom. videti je bila nekam osamljena, a tako je bilo pač življenje v starem simpatičnem newcasteltonu. potrkal je na vrata in ker se po drugem poskusu nihče ni odzval je povsem domače vstopil v hišo. iz oddaljene sobe se je zaslišalo čebljanje televizorja, pred njim pa je samevala stara ženska – deanova babica. » dean? « je glasno zaklical, ko pa je dojel da je povsem brez smisla, se je odpravil ven iz hiše in odkolesaril do majhne pekarne blizu njegovega doma. vzel si je kar nekaj časa, da je mirno pojedel svojo čokoladno žemljo in pri tem užival jesensko obarvano vreme.

ko je bila ura že nekaj čez štiri je končno le želel odkleniti vrata svojega doma, a na njegovo začudenje so bila že odklenjena. tako je vstopil v vežo in pred seboj zagledal deana s predpasnikom okoli vratu. » hej, ljubi. « je od presenečenja zazijal vanj in se široko nasmehnil. no, to pa je bilo presenečenje in pol. približal se je njegovi suhljati postavi. » kosilo? « pri zdravi pameti bi se v tistem trenutku začudil, da je dean kuhal – a tokrat je premišljeval le o tem, da če bo šlo vse po sreči ga bo čez dobro uro z veseljem porival na svoji postelji in užival v mislih da mu je bilo dodeljeno tako veselje in sreča – predvsem sreča. » mmm, zveni izvrstno. « sklonil se je k njegovim ustnicam in se jih nežno dotaknil s svojimi. ni bilo podobno poljubu pač pa bolj podobno poskusu majhnih otrok, ki posnemajo svoje starše. a kakorkoli že, z kuhovnico v roki je bil videti več kot samo hud. » saj ne kuješ kakih norih napadov name, s temle v roki!? « se je pošalil in se glasno zarežal. pizda, res je imel frdamano srečo!

Naslov sporočila: Re: liam mcintyre's apartment Pet Sep 21, 2012 12:51 am

DOES HE KNOW WHAT I DO?
YOU'LL PASS THIS ON, WON'T YOU?

tag, the lover, liam mcintyre
------------------------------------------------------------------------

dean je bil videti iskreno srečen. bilo je naravnost absurdno, da se je na njegovem bledem obrazu lahko prav vedno razpotegnil tako dolg in simpatičen nasmešek, pa čeprav je mogel zreti v obraz svojega življenja naveličanega partnerja. v tistem trenutku se je enostavno moral zamisliti in ko so se liamove ustnice za mehak trenutek dotaknile njegovih, mu je postalo žal. ne bi smel biti takšen do njega, niti najmanj. a kaj naj bi sploh storil, prekleto, ko pa se je le redko sploh lahko zbudil dobre volje? ponavadi je to voljo po nekaj sekundah prekinilo delo, manjvrednostni kompleks ali senilna starka v dnevni sobi. po eni strani se je moral zahvaliti bogu, da je tako vsaj tu in tam lahko liam nekaj uric preživel pri njem, pa četudi sam ni ravno rad ostajal doma. a tako sta bila lahko vsaj skupaj, ne glede na to, kje sta zabijala čas. vesel je bil, da je bilo tako. "samo počakaj, da ga poskusiš," se je rahlo nasmehnil, kot bi ga bilo strah, kaj bo, če bo svojemu smehu pustil iti do konca. prekleto, bil je enostavno taka mala in prestrašena pička, da je šel na živce samemu sebi. in potem se je vedno znova vse povezovalo v začarani krog, iz katerega ni znal pobegniti. "kar misli si," se je kratko nasmejal, ko je liam uperil šalo v smer kuhalnice, ki jo je držal v roki. "edini nori napadi, ki jih snujem nate, se bodo izvršili kasneje v tvoji spalnici." na njegov obraz se je naselil samovšečen nasmeh; delno zato, ker je vedel, da je pravkar napovedal seanso norega seksa, delno pa tudi zato, ker je vedel, da se mu bo v tej seansi pridružil najbolj seksapilen tip, ki bi si ga sploh lahko poiskal.

ko se je vrnil v kuhinjo, je ugasnil oba ognja, ki sta gorela, nato pa iz ene od omar potegnil dva krožnika ter iz ponve nanju nasul zelenjave, tako ob stran, da je izgledalo precej estetsko, iz druge ponve pa na vsak krožnik položil en piščančji zrezek. "upam, da ti bo tole sprožilo orgazem," je dejal, ko je dvignil krožnika - precej prepričan v svoje izjemne kuharske sposobnosti - in se mimo liama odpravil proti jedilnemu prostoru. na mizo je odložil oba krožnika, si ju še enkrat ogledal in na koncu, zadovoljen s svojim izdelkom, poprosil svetlolasca: "lahko prineseš pribor? pa tisto buteljko chardonnayja?"

morda bi lahko njegovo obnašanje interpretirali kot način, na katerega je hotel povedati, da mu je iskreno žal za svoje izbruhe ljubosumja in otročje obnašanje, ki se je v zadnjem času samo podvojilo, ker je hotel imeti prav vse, kar je imel liam. prekleto, ni si znal zamisliti perfektnejšega življenja; in povrh vsega je ugotovil, da ima celo sestro! sestro! pizda, kaj vse bi on dal, da bi imel nekoga, s komer bi si lahko razdelil breme cunninghamskega življenja. pa ni imel nikogar. najraje bi se počil v čelo, a kaj, ko bi potem izgubil še tisto zadnje, kar mu je sploh kaj pomenilo - liama. nekoliko je poravnal liamov krožnik, da je bil nastavljen točno tako, da bo brez težav svetlolasec jedel iz njega, nato pa segel po vratih omarice pri jedilni mizi, kjer je bilo nekaj kozarcev s peclji, primernih za vino. bili so lepi, morda celo kristalni, in zares so se mu zdeli primerni za današnje kosilo. segel je po dveh, ju nastavil na mizo zraven krožnikov in zaprl vratca omarice. če ne drugega, se je vsaj potrudil z vsem skupaj.

"odlično izgledaš," mu je dejal, ko se je vrnil z vsemi zadevami in s pogledom za nekaj časa obvisel na karirasti srajci, ki je zakrivala pogled na izjemno telo in na strganih hlačah, ki so zakrivale pogled na to, kar si je v tistem trenutku pošteno želel. "kje si sploh bil?" se je nato namrščil in sedel za stol, ki ga je v tem času že tretiral za 'svojega'. "mislim, prišel sem pred kake pol ure.." je zamomljal, ugotovil, da deluje nekoliko obtožujoče in takoj spremenil ton, saj zares ni hotel prepira med njima. ne zdaj, ne danes, ko se je potrudil zanj. ko si je zares želel, da bi bila lahko vsaj za nekaj časa iskreno srečna drug z drugim, vsaj preden megleena zavesa, ki je že ves ta čas bdela nad njima, z vso težo pade in uniči vse, kar sta v petih letih zgradila. "mislim, saj ni problem," je hitro nadaljeval in se široko nasmehnil. "tako si mi dal čas, da sem pripravil tole uborno kosilce."

Naslov sporočila: Re: liam mcintyre's apartment Pet Sep 21, 2012 1:58 am

tagged: the hottest dean! love3

words: 873
notes: oh, upam da ne nakladam preveč :3

njegov obraz je bil za trenutek videti nekoliko razdražen, telo pa majavo kot bi ne moglo stati na trdih tleh. po kratkem srečanju z njegovimi ustnicami, si je liam slekel črno jakno in jo obesil na suh drog iz katerega so štrleli majhne okončine – torej stojalo. pogoltnil je slino in se za trenutek zazrl s svojega rešitelja, partnerja s katerim si je delil večino svoji življenjskih trenutkov že dolgih pet let. za nekatere bi se slišalo že bolj kot zveza usmiljena in no, morda je nekako tudi bila. ostati nekomu zvest se je slišalo veliko težje kot bi si sprva lahko zamislili in kar nekajkrat se je zgodilo to, da je liam skakal čez plot in noči preživljal z drugimi ženskami in moškimi v postelji. k sreči pa dean ni bil eden tistih, ki bi se odzvali burno, pač pa je bil ob vsakem njunem sporu tiho kot miška in je stvar požrl, da ni prišlo do spora. mogoče to pač ni bilo prav, navsezadnje bi moral človek izraziti svoje mnenje – tako je pač bilo v zvezi. kosilo je bilo prava poslastica popoldneva, kajti odkar se je lotil prenove stanovanja že dolgo ni tako dišalo v kuhinji. od veselja se je majavo zazibal po kuhinji in se glasno krohotal, ko je dean zopet stopil za rob štedilnika. » no, verjemi da ti te zmage ne bom prepustil. mogoče si me preveč podcenjeval, kajti danes ti niti slučajno ne bom prizanesel , « kuhinja je bila odeta v megleno svetlobo. v ozadju se je slišala ena izmed div iz osemdesetih, kar pa ni bilo nič čudnega saj je bil dean že od nekdaj mahnjen na take reči. hrana je bila videti odlično – piščančja bedra in prekuhana zelenjava z veliko graha in korenja vmes kar mu je bilo všeč. » ga že doživljam dean, « je rekel in se turobno zarežal. če bi se sedaj ravnala po njegovih pravilih, bi bila sedaj že pri slačenju oblek drug iz drugega. neverjetno, kako odveč je bilo kosilo, a kljub temu je moral nekaj spraviti vase. » saj ne morem verjeti, da si nama v resnici skuhal kosilo. mislim, saj sem te že nekajkrat videl kuhat ampak tole… super diši! « iz predala je potegnil vilici in noža, nato pa iz pulta odnesel še buteljko njegovega najljubšega vina, ki je bil nujni del ob obroku kot je bil ta. pri vsem tem, je s kotičkom očesa ves čas opazoval svojega ljubimca, ki se je mimo njega sprehodil s počasnimi a nervoznimi koraki. sklepal je, da gre zgolj za skrbi, ki so ga težile zadnje čase – no, nekako je bilo to tudi tisto o čemer se je želel pogovoriti. kljub vsemu, sta se oba zavedala da gre v njunem odnosu samo navzdol in zgolj odlična večerja, ki jo je pripravil ne bo rešila ničesar. ne glede na to kako pogostokrat bosta porivala drug drugega – grdo rečeno, seks ne bo rešil ničesar ( no, mogoče delček vsega skupaj ). » hvala. tudi ti si videti nekam olepšan. saj nisem slučajno pozabil na najino obletnico, ali pač? « zaskrbljujoče je položil vino in pribor na mizo pred njim, nato pa sedel nasproti obetavno vročega rjavolasca, ki je z vsem pričakovanjem zrl vanj. majica, ki jo je imel na sebi je bila rahlo oprijeta, tako da je bilo opaziti suhljato postavo, ki se je skrivala pod oblekami.

naj si je še tako trudil se je zavedal tega, da je bil v njunem odnosu on alfa samec. on je odločal o večini stvari, med tem ko se mu je dean pridno prilagodil in ubogal vsako njegovo jebano željo. pizda, če bi imel kaj pameti bi danes on porival njega, tako pa je bilo ravno obratno. dean je igral vlogo pridnega dečka, ki je kuhal kosilo in skrbel za liama – kljub temu, da to ni bila njegova želja. pa vendarle to ni bilo želja nobenega izmed njiju. v tonu njegovega glasu je bilo razločiti zaskrbljenost in obtožba, a za nič od tega se ni brigal pač pa je mirno natočil vino v steklena kozarca, ki ju je kupil na razprodaji servisnih kompletov po prav ugodni ceni. » vem. oprosti. iskal sem nekoga in bilo je pomembno, « ni vedel kako se bo odzval na vse skupaj. » bil sem pri tebi doma in tebe ni bilo nikjer. samo tvoja norčava babica, ki je zrla v televizor in ignorirala vsa moja vprašanja. potem sem se spomnil, da najverjetneje delaš in sem šel, « lahko bi mu pustil sporočilo, a to bi izpadlo vsiljivo kot mama, ki napiše svojemu sinu sms sporočilo, naj ga takoj pokliče. kakorkoli že, všeč mu je bilo da je bil glede takih reči precej skromen. » uborno kosilce? nekaj takega nisem jedel že odkar sem zapustil eleonore ( mama ) in ja stari, moram reči da ti je uspelo – na koncu se bova oba nabasana zleknila na posteljo in komaj imela željo po tem, da se bova porivala, « všeč mu je bilo, da je o njunih odnosih lahko govoril tako sproščeno. kaki ženski takih stvari res ne bi mogel praviti. » hočem samo reči, da se ti zahvaljujem za tako presenečenje, « v roko je prijel vilico in nož, nato pa prvi zarezal v piščančje bedro, ki je prijetno dišalo.

Naslov sporočila: Re: liam mcintyre's apartment Pet Sep 21, 2012 5:27 am

DOES HE KNOW WHAT I DO?
YOU'LL PASS THIS ON, WON'T YOU?

tag, the lover, liam mcintyre
oh hush you, you're perfect! :3
------------------------------------------------------------------------

"kot da si mi že kdaj," se je še sam zarežal, ko mu je liam povedal, da se nima namena držati nazaj. pizda, morda se je zares rodil v napačnem telesu; morda bi mu bilo kot ženski prizaneseno, predvsem pa ga ljudje ne bi pretepali v srednji šoli, ker je dovolil, da so ga tipi porivali od zadaj. dobro se je počutil v podrejenem položaju, ki si ga je liam ustvaril nad njim, vsaj v postelji. zares, saj sta konstantno menjavala položaje, a jasno je bilo, kdo je kralj postelje in kdo je samo njegova mala kuzlica - pa sploh ni bilo važno, v čigavi postelji sta bila. namuznil se je svojemu fantu, svojemu ljubimcu, ki ga je očitno presenečenje razveselilo, kar je posledično zarisalo nasmešek tudi na deanov obraz. prekleto, saj si je konec koncev želel le, da bi ljudje razumeli, da se trudi zanje in da bi jih njegov trud razveselil. to je bilo vse, kar je potreboval, prav zares. veselje, ki ga je zmeraj znova očaralo na svetlolaščevem obrazu, je bila samo ena in edina izmed stvari, ki so lahko preobrnile še tako težek dan. imel ga je preprosto in zares rad. je bilo to narobe?

nasmejal se je ob njegovih besedah, ki so zvenele kot precejšen kompliment. ljubil je to. potreboval je komplimente, vsaj tu in tam kakšnega, preprosto zato, da je lažje prišel skozi dan. "daj no, saj pa veš, da dobro kuham. naslednjič te bom presenetil z mojo novo in izboljšano sposobnostjo mešanja koktejlov. sodelavka mi je pokazala nekaj ubijalskih skrivnosti," se je namuznil in v glavi snoval priprave na naslednjo priložnost, ko ga bo pričakal doma in pripravil cel kup najrazličnejših mešanic. morda bo najbolje, da jih razvrsti od grenkih do sladkih ali kaj podobnega; potem se bosta napila kot neobzirni živali, obležala na postelji, ker se jima bo tako vrtelo in morda bosta zaspala, morda pa bosta prišla k sebi in se lotila norega seksa, kot se je spodobilo. kakorkoli že, vnaprej se je veselil svojega načrta. "ne, nobene obletnice ni," se je zahahljal, saj je imel prejšnjo še v dobrem spominu. takrat sta res šla predaleč; lani pozimi sta se odločila, da bosta za peto obletnico odpotovala v london za vikend, tam pa sta toliko pila in uživala najrazličnejše pizdarije, da sta se oba večerov spomnila bolj medlo. eni izmed njegovih najlepših dnevov življenja, prav gotovo. saj mu je bilo vseeno, kaj je počel, dokler je lahko vsaj za nekaj časa pobegnil iz tega gnilega mesta in se naužil življenja onstran meja newcastletona. "samo.." segel je po steklenici, ko je liam dotočil svoj kozarec, umaknil pogled in skomignil z rameni. "zadnje čase je vse v kurcu in skušam se ti nekako oddolžiti." trenutek resnice in iskrenosti. saj niti sam ni vedel, od kod jo je potegnil, a vsekakor se mu je zdelo potrebno, da mu preprosto izda, kaj se mu plete po mislih. dvomil je, da ga bo s tem razjezil - prej je pričakoval, da bo liam vesel, ker mu je preprosto dovolj mar, da se trudi.

"aja," je pokimal in pričel z vilicami tiho voziti kos korenja sem ter tja po prostem prostoru na krožniku. žal mu je bilo za tožilni ton, ki ga je uporabil; sploh, ker ga je liam vendarle iskal. torej mu nikakor ni bilo.. ne-mar. "moj vsakdan," se je žalostno nasmehnil, ko mu je svetlolasec opisal senilno starko, ki zre v televizor brez kakršnekoli odzivnosti svetu okrog sebe. ja, njegova prekleta stara babica. pizda, kdaj bo vendar umrla? odpovedale so ji vse možganske funkcije, telesno pa je bila očitno tako žilava, da se še ni imela kmalu namena posloviti. "delal sem, ja," je nato prikimal in brezbrižno skomignil z rameni, preden je znova vzdignil pogled in se srečal z njegovimi očmi. "očitno sva se za malo zgrešila."

znova se je zasmejal in prikimal. "všeč mi je, ko tako slikovito opišeš svojo hvaležnost." liamu je bilo le malo mar o načinu govora, ki bi lahko marsikoga razburil. jasno in glasno je govoril o tem, kje, kdaj in kako se bosta porivala in včasih je celo šel vse izven svojih meja in to opisal z veliko manj sprejemljivimi izrazi. a to mu je bilo všeč; v njun napet odnos je vse skupaj vlivalo cel kup sproščenosti in zdelo se mu je tudi, da se je sam počasi pričel odpirati svetu. morda je z liamom samo za trenutek odvrgel tisti težki ščit, ki ga je nosil, in dovolil, da se je v njegovo dušo naselilo nekaj sonca. "sicer pa z veseljem. vse najboljše za mojega supermana." kako drugače naj bi nazival človeka, ki je v sebi očitno gojil neke.. supermoči?

Naslov sporočila: Re: liam mcintyre's apartment Pet Sep 21, 2012 6:31 am

tagged: the hottest dean! love3

words: weren't counted
notes: oh i love them so much :333

ne bi mogel ravno reči, da je zaradi svoje usmerjenosti kdarkoli trpel. v srednji šoli je imel od nekdaj status človeka, ki je bil dosti priljubljen in zato porivanje fantov ni bilo nič takega s čimer bi lahko fasal nekaj krepkih. je bil pa zato dean kar nekajkrat pretepaška vreča nadutih osebkov, ki jim je bilo v veselje spravljati se na tako koščenega možica, kot je bil on. verjetno bi bilo predrzno reči, da je to v njem naredilo nekoliko bolj trdnega in stabilnega človeka, kot je bil nekoč. srednja šola je bila tako za mnoge dijake pekel življenja in nekateri od teh, ga doživljajo še sedaj. dean? najverjetneje ne, vsaj po občutku sodeč se je v teh petih letih spremenilo marsikaj. » no, če sem ti, potem ti danes še extra ne bom, « krohot v njegovih mislih kar ni in ni želel pojenjati, ko je premišljeval o vseh položajih in situacijah, ki sta jih imela v postelji. milo rečeno je bil seks najboljši del njunega odnosa, v kake precej boleče in globoke pogovore se še nista spuščala. verjetno bi njun odnos označili za friends with benefits, čeprav sama tega nista niti primerjala s tem. ne vem točno kaj, a tu je šlo za nekaj posebnega – kot bi drug drugega čutila, a se ob tem počutila nekako trapasto. vsaj liam je dobil dostikrat občutek, da se je dean na svete čase počutil nekako zapostavljenega in odrinjenega. kot bi šla zemeljska pozornost k njemu in bi on ostal sam. a v resnici sploh ni bilo tako. njegovo življenje je bilo podobno sranje, le da ni imel na grbi še senilne babice, ki pa se mu je v tem primeru bolj kot ne smilila. seveda je spoštoval deana, ki je z vso močjo skrbel zanjo, a v resnici se mu je zanjo jebalo. » no, to bi pa rad videl. saj sem že pil kake mešanice, na primer vodka in tequila, ampak koktajla pa še ne, « namenil mu je zapeljiv nasmeh, nato pa nogo premaknil med njegovi dve, tako da sta se nežno drgnili druga ob drugo.

zares je užival v takih trenutkih, kajti sedaj ko je resnica prišla na dan je dean veljal za njegovo edino družino. sestra gor ali dol, najverjetneje do nje ne bo nikoli čutil ničesar podobnega kot do njega. » škoda. sem pa že mislil, da je razlog več za slavje. ampak kakor porečeš medvedek moj, bova pa slavila na najino napijanje s temle prekrasnim vinom – ki naju na žalost ne bo utopil v svojih procentih. si vedel, da ima kar trinajst procentov in pol? « mu je z zadovoljstvom povedal, kljub temu da se na vina ni preveč dobro spoznal. bolj kot le-ta je njegovo pozornost preusmerila vodka ali karkoli močnejšega. na vilico je nataknil košček graha in korenja. ko ju je tako vtaknil v usta je bil okus mešan, spominjal je na nekaj podobnega surovemu grahu, a kaj kmalu je z brbončicami okusil rdeče vino in je okus postal sladak. » vem. saj sem tudi delno kriv za vso to reč, oprosti, res, « njegov obraz se je zresnil, obraz pa je zajel del krivde, ki se je ni in ni mogel znebiti. » poslušaj, vse bo še vredu. prebrodila bova tole jebeno krizo, pa bo vse boljše saj boš videl, « namenil mu je samozavesten nasmešek, čeprav ni bil čisto prepričan vanj. stvar se je predolgo nabirala pri obema, in ko take stvari pridejo na dan … no, recimo da vedno nekdo najeba in v tem primeru bo to zagotovo njuna zveza. nič dobrega ni bilo videti na obzorju. » kdo pa te bo pohvalil če ne jaz? svojega fanta pa že moram, « se je namuznil in z nogo še bolj zabredel k njegovemu mednožju, ter ga želel vzburiti. » ljubim te dean, hočem da to veš, « je po premisleku dejal, kot bi se poslavljal od njega. a čutil je nekaj težkega, moral je reči, moral mu je pokazati kaj čuti do njega – to je očitno storil premalokrat. ob njegovem hvalisanju o super moči mu je ob srcu postalo neprijetno, njegov bledi obraz pa je postal rdeč in lica so zardela in se obarvala v svetlo rdečo. » ne dean, nehaj. saj ni nič takega, nič posebnega s čimer bi se hvalil, « zvenelo je tako čudovito, a v resnici je bil ravno to razlog, ki je povzročal gromozanske skrbi. le da se rjavolasec ni zavedal, da ga bo moral prav zaradi njegove ljubljene sestre zapustiti mogoče celo ubiti, če se spremeni v karkoli nadnaravnega. » dean, mislim samo da to kar si ti tako zelo močno želiš ni dobro. nočem ti pokvariti zabave ali karkoli ampak z dobrim pride tudi veliko hudega in tega se zavedaj, okej? « prekleto, pa je šla večerja.

» liam spencer mcintyre
» gregory barrett's apartment
» devin roarke's apartment
» beatrix de cultier's apartment