madison cafe

hold me while i'm here,

and right me when i'm wrong hold me when i'm scared and love me when i'm gone everything i am and everything i'll be wants to be the one that you wanted me to be i'll never let you down even if i could i'd give up everything if only for your good so hold me when i'm here right me when i'm wrong you can hold me when i'm scared but you won't always be there so love me when i'm gone ---------------------------

bilo je mračno popoldne z nekaj sončnimi žarki, vzorec navadnega popoldneva v newcastletonu. ulice so bile polne ljudi, ki so se sprehajali skupaj z otroki ter uživali. trg je bil polen mamic z punčkami v naročjih, to je allanah takoj opazila - toda tokrat ni bila tu, da bi pobijala, temveč da bi se srečala svojo najboljšo prijateljico, beatrix.
do madison cafea je bila zapletena pot, čeprav bi jo tisti, ki prebiva v tem malem mestecu, takoj našel - bila je šele novinka - in zato je večkrat zavila v narobno pot ter končala v slepi ulici. to jo je jezilo, in da bi se zamotila, medtem ko je iskala po mestu, je začela premišljevati o beatrix. z njo se zadnje čase nista preveč razumeli, čeprav sta bili obe demonki in sta že občutili hlad smrti ter veselje v novem življenju, ubijanje ljudi po njunem vzorcu. beatrix je postajala za njene pojme nekam preveč človeška in je vsak četrtek, ob isti uri, ko sta se srečali v madison cafeu, nakladala le še o nekem temnolascu, ki mu je bilo ime dean, in počasi se je allanah začelo dozdevati, da je ta dean rjavolasec iz njenih sanj in niti približno ni hotela, da ga namesto nje prevzame njena najboljša prijateljica.
čeprav je na njenem obrazu prej kraljeval rahel nasmešek, se je ta spremenil v ravno, neprekinjeno črto, ko se je znašla pred madison cafe. s pogledom ga je preiskala, bil je skorajda prazen, večina ljudi je bila ali na trgu ali v službi, toda njena najljubša miza, miza v kotu, je bila zasedena. tam je sedela neka mamica z sinčkom. srečo ima, je mrko pomislila allanah. če bi imela hčerko, bi jo morda celo ubila. z dolgimi, elegantinimi koraki - ki bi lahko nakazovali balerino - se je napotila prav do mize ter se zazrla ženski točno v oči ter pričarala prisiljen nasmešek. "bila bi zelo vesela, če bi se umaknili z moje mize," je siknila.
ženska, ki je očitno nekako vedela, kakšna je nevarnost v tem mestu, je fantka takoj dvignila v naročje, vzela kavo, ki jo je naročila, in se presedla za drugo mizo nekaj metrov stran. allanah je sedla, se naslonila na stol ter prekrižala eno nogo čez drugo. v nekaj trenutkih se je pojavila natakarica s priponko, na kateri je pisalo miss lorene. čeprav se ji je allanah najprej, pred nekaj tedni, zdela čudna, se je zdaj na njo navadila, saj je bila redna stranka, skupaj s še enim dekletom. "kot ponavadi?" je z nasmeškom dejala ter si pripravila beležnico ter pisalo. "da, belo čokolado," je odgovorila allanah ter opazovala lorene, ki je takoj prikimala ter izginila v kavarnico. bila ji je dokaj všeč, ker se je kot pametna ženska odločila, da ne bo imela otrok. ni bila niti poročena.
naslednja, ki je prišla do mize, pa ni bila natakarica, temveč njena najboljša prijateljica. "beatrix," je pozdravila.

for beatrix de clutier, around 475 world only for you. oprosti za čakanje, imela sem že napisano, pa se mi je vse zbrisalo,