road pub

moril je res tako zlahka in brez nekega občutka slabe vesti, moril je tisto kar je bilo potrebno moriti. mogoče v njemu res ni ostalo niti kančka občutka za soljudi prav zaradi tega, ker je ubijal človeške podobe tistega kar so nekoč golazni bile. vendar sedaj preprosto od njih ni ostalo prav nič živega in nekje znotraj je njihova duša bila že mrtva, zakaj ne bi moralo biti še telo ? in v vsaki žrtvi je iskal tiste oči izpred let, ki so z užitkom ubile njune starše in bi z enakim užitkom sedaj on maščeval njuno smrt, kljub temu da je sovražil dejstvo , da je lovec in da ko mu je to novico oče zaupal, sedaj bi bilo vse drugače, oče bi opustil delo zaradi družine in njihove varnost in kdo ve mogoče sedaj ne bi bil več tu na škotskem v bednem mestecu, ampak bi živel nekje veliko bolj ugledno in drugačno življenje kot ga živi sedaj. iz žepov je izvlekel ključe in odprl vrata, na zadnje sedeže vrgel torbo z potrebnim orodjem in novo žrtev pustil za seboj medtem, ko se je napotil proti prvemu baru, ki bi mu prekrižal pot. tipičen večer v njegovem življenju, ne glede na to ali je koga pospravil ali ne tisti dan vedno je končal v baru s staro dobro steklenico pijače in očmi uprtimi v ljudi okoli sebe, ki so na razne načine zapijali svoje precej bedno življenje katero se je bližalo proti koncu. še do takih ljudi je izgubil občutek in včasih se je spraševal, če ni enak tistim bednikom samo, da nima nadnaravne moči in da ne more ravno hitro teči in se spremeniti v samo žival. a nekje v duši…prav tako od njega ni ostalo nič kot le praznina in črnina, ogromna bolečina zakopana kot najbolj temna šibka točka. s stopalom je še povečal hitrost in narava je mimo njega minevala še toliko hitreje. če bi se sedaj zaletel bi mu bilo vseeno, resnično bi mu bilo. tako ali tako nič ni imel od življenja kot to da je ubijal in da nikjer ni imel šibke točke po tem, ko mu je vampir ubil starše. nikogar drugega niso mogli ubiti v želji po maščevanju za vsako žrtev svojega krdela. bil je rak samotar in to ga je edino najbolj obvarovalo. čustev na srečo tako ali tako ni imel v bližnji prihodnosti preveč izkazovati in vsem je bil precej enakopraven nasprotnik.
zavil je s ceste, ko se mu je v daljavi začel svetlikati naslov puba in kmalu se je zaradi njegove hitrosti dvignil prah po cesti in v sekundi se je ustavil na mestu, kjer si je želel in izstopil iz svojega avtomobila, ter ga pustil daleč za seboj ko je s težkimi koraki stopal proti notranjost, ki je lahko bila po vseh pričakovanjih tipično bedna, obložena z alkoholom in izgubljenimi primeri v tem mestecu. in prav tu jih je bilo zagotovo več kot v kakšnem milijonskem. preprosto ni bilo take osebe pa naj so delovali še tako srečni, je resnica bila popolnoma drugačna. pozdravil ga je zvonec nad njim, ki je zazvenel ob vsakem odpiranju vrat- patetično, a dovolj da mu je narisalo nasmešek na obraz in seveda debelušen obraz točaja za pultom, ki je prav tako v počasni tehniki brisal kozarec in gledal noč v noč kako se drugi napijajo in on za njimi takoj, ko so se vrata puba zaprla. njegov pogled pa je bolj ošinil žensko postavo, ki je sedela na stolčkih ob pultu in gledala nekam naprej, njega sploh še opazila ni. » hm, saj nisi kakšna izgubljena duša ? lepotic v takih beznicah po navadi ne videvaš ravno vsakdan- pravzaprav nikoli. « je dejal v pozdrav, ko je njegova roka zdrsela preko njenega hrbta in je nato prisedel poleg nje in pri točaju naročil svoje običajno naročilo, ki je prišlo sekundo za tem. » ali si ena izmed takih, ki preprosto rade lovijo obupane moške z obilno in tečno žensko za štedilnikom ? « se je obrnil proti njej in očarljiv nasmešek mu je prilezel na obraz. » škoda bi te bilo namreč kaj za takega. « in steklenico ravnodušno nagnil proti svojim ustnicam potem pa ji drugo roko potisnil pred njo v znak nekega prijaznega odnosa z njegove strani, čeprav nič od tega niti ni bilo res. » colton, mimogrede. « ter še dodal svojo ime nato pa s pogledom zdrsel preko njene podobe- prekleto odlične podobe- in nazaj proti njenim očem. » torej kaj je razlog za tvoje posedanje tukaj ? « je povprašal in se ponovno nasmehnil.