liam spencer mcintyre

»dandanes je predstavljanje samega sebe postala že kar nekakšna klasika, ki jo pač moraš opraviti. sam s tem nimam nikakršnih težav, nenazadnje živim na tem svetu že celih sedemindvajset let. ni mi težko govoriti o tem kdo sploh sem, a verjamem da imajo mnogi s tem velike težave. verjetno tudi ni lahko vsem razkriti svoje prave identitete - nič koliko ljudi, pa bi v službo vzelo volkodlaka/vampirja, ki lahko v vsakem trenutku zgrabi kupca in ga ubije z eno samo potezo? no, ne pravim da imam v krvi in da se rad ubadam s takimi rečmi - a s tem sem se rodil in domala sprijaznil.
kako nevljudno od mene, da se niti ne predstavim - liam. za pogovor kot je ta, bo to ime zadostovalo. naj vam torej že kar v naprej povem, da v moji zgodbi ne bo posebno zabavnih dogodkov ob katerih bi se zvijali od smeha in popadali s stola. moje življenje nikakor ne spada med tiste o katerih bi lahko napisali celo goro romanov, nikakor pa ni tako dolgočasno da bi ob branju le-tega padli v globok miren spanec. liam torej. svojega pravega datuma rojstva se ne spomnim, a kar mi spomin sega daleč v preteklost se mi zdi, da je nekoč moja domnevna mati omenila naj bi na zemljo prijokal ko je zunaj tolkla huda vročina. ne vem kako naj bi nastal, a šlo naj bi za neke laboratorijske zadeve, ki me niti malo ne mikajo da bi jih raziskal. vseeno - nisem robot ali kaka laboratorijska lutka, ki so jo ustvarili, da bi na njej lahko delali poskuse. ne, človek sem tako kot vi in vsi ostali. iz otroštva se ne spomnim prav veliko, a razen tega, da sem v šoli blestel in sem si skozi leta nabiral kar nekaj prijateljev in izkušenj mi pač ni bilo hudo.
pri kakih petnajstih me je potegnilo v svet zabav in alkohola, a kakih trših drog se nikoli nisem dotaknil. pri šestnajstih sem prvič spal z žensko štiri leta starejšo od sebe in oba sva drug ob drugem iskala prikrito zatočišče. ko je minilo nekaj mesecev mi je stvar začela uhajati z rok in moje zanimanje je pritegnilo mnogo sošolcev in prijateljev. ne bi se označil za geja kajti nič kolikokrat mi je bilo v interesu podreti kako luštno dekle, hočem reči le-to, da se je moje ljubimkanje z obema spoloma nadaljevalo dokler nisem nekega dne naletel na deana.
ne vem točno zakaj mi je fant postal tako zelo všeč, a nekaj je bilo na njem kar je privlačilo mojo radovednost. najprej sem bil prepričan, da najin odnos ne bo trajal v nedogled, a nekako se je zveza obdržala dolgih pet let. vse pač ni bilo perfektno in ko bi le ne šlo na slabše, so moja sla po prevari deana postala še nekoliko hujša. ljubil sem ga, in ne morem reči da ga ne več. ja, ljubim ga. a je težko. tako hudimano težko.
potem pa je tukaj še darla - moja komaj spoznana sestrica, dobra tri leta mlajša. novica o resničnem liamu me je kar nekoliko šokirala, in moram reči, da sprva nisem hotel verjeti v to. vsi vemo, da v tem mestecu ni vse popolno in verjetno nikdar ni bilo. odkar so se sem pričele seliti mnoge družine s čudnimi navadami, je situacija postala kritična. in ko moje le ne bi moglo bolj teči po ustaljenih tirih, sem od darle izvedel, da naj bi moja družina v resnici izhajala v daljno preteklost - the hunters. smešno, zveni kot bi govoril o nekem nadnaravnem filmu, ko pa gre v resnici za realnost. in potem še dejansko novica, da bom moral zapustiti deana. povem vam, pobralo me bo!«