gregory peter berrett

videl sem že vse, kar ta svet ponuja. mogoče mi tega ne bi pripisali – kaj pa naj bi vedel štiriindvajset letni kurbir, ki še pojma nima o vseh grdobah in krutosti, ki se dogajajo v tem svetu? no, recimo da bi moral ležati v grobu ob tvoji prababici ali pradedku, ne pa da se ravno sprehajam po svetu. nimam sicer tiste sive brade, kot se spodobi, a imam določene moči ki jih marsikdo nima. a z močmi pridejo posledice, posledice katerih bi se lahko sicer znebil v parih sekundah, a po drugi strani uživam ob napakah drugih in kako gledam, ko ljudje umirajo, ljudje ki so sicer popolnoma nedolžni a imajo tisti izvirni greh na sebi, katerega se nikoli ne bodo znebili. doživel sem že res skoraj vse. pil sem kri žensk, ki so se mi ponujale ob nočeh, napite z dobrim vinom in cigarami, čutil sem že kako je to ko ljubiš, in videl sem kako je umreti za svojo ljubezen. mogoče sem zato tako brezsrčen, ker sem mogel gledati kako se je edina ženska ki sem jo kadarkoli ubila pred mojimi očmi – želela je namreč, da bi živela večno, a te želje ji nisem mogel ugoditi. umrla je pri njenih tridesetih, med tem ko sem jaz še vedno ostal kakršen sem – sicer brez tetovaž, in brez čarov katere mi ponuja krasen novi svet, a verjemite mi da če mislite da je današnja mladina pokvarjena, še polovice ne veste kako je bilo včasih. ljudje bodo vedno ostali podli, le njihove podobe se bodo spremenile, pa če živiš v krasni majhni hišici v dublinu, kjer sem se rodil, in živiš čudovito podeželsko življenje, ali pa da se odseliš pri rosnih šestnajstih letih v london, kjer okusiš kakšen opoj je alkohol, kakšno magijo ti prinese pravšnja mešanica zelišč, katero kadiš med tem ko ti ženske plešejo na stegnu, in se lahko brez sramu prepustiš čarom. kakor pravim, okusil sem že vse. mogoče preveč za moja sicer tudi rosna leta, glede na to da sem že prepotoval svet, srečal modrece iz še starejših časov kot pa svojih. tudi oni so podli, tudi oni imajo dovolj tega sveta – a kaj je problem pri nas je to, da se ga le ne moramo nasititi. en dan nam bo tako dolgčas, ko bomo videli kaj dejansko delamo s svojim časom in kako ga trosimo za brezskrbne zabave ki nam pripravljajo ljudje ki so pač tako naivni. drugi dan pa bomo brezskrbno uživali v tem, in se nikoli ne bomo mogli nasititi te podlosti, tega poželenja in te grdobe še v najlepši ženski, katero smo kadarkoli srečali – ali moškim, karkoli že. nisem ponosen na svoja dejanja, a niti jih ne bom zanikal, niti ne prenehal z njimi. imam celo večnost še pred sabo, razen če mi bo tudi ta postala dolgočasna. skušam se sicer zdaj uveljaviti v ta moderen svet, se pretvarjati kot da se staram in enostavno opazujem ljudi iz daljave in kako se obnašajo. želim videti vse, in hočem imeti zaprte oči da bi mogoče še enkrat izkusil lepoto, katere že en čas ni več.
.